Nadzor gostote surovin v liniji za proizvodnjo krme je ključnega pomena za zagotavljanje zdrave rasti živali.

Nov 11, 2025

Pustite sporočilo

Govedorejci in ovčerejci vedo, da kakovost krme ni odvisna samo od njene hranilne vrednosti, temveč tudi od njene prebavljivosti. Ob krmljenju z istimi sestavinami nekatera goveda pogosto hitro zrastejo, druga pa se shujšajo ali celo razvijejo napenjanje. To je povezano z nadzorom gostote krme v proizvodnih linijah krmnih peletov za prežvekovalce. Neprimerna gostota krme neposredno vpliva na prebavo vampa pri govedu in ovcah; razpravljajmo o njegovem pomenu spodaj.

Trije vidiki

Prvič, gostota krme vpliva na učinkovitost fermentacije v vampu prežvekovalcev. Pri proizvodnji krme za govedo v proizvodnih linijah peletov za prežvekovalce so glavne surovine sestavine grobih vlaken, kot so koruzna stebla (gostota 0,3 g/cm³) in lucerna (gostota 0,4 g/cm³), v kombinaciji s sojino moko (gostota 0,7 g/cm³) in koruzna moka (gostota 0,7 g/cm³), z gostoto krme. kontrolirano pri 0,4-0,5 g/cm³. Ta gostota omogoča, da krma ostane v vampu goveda 6-8 ur, kar daje mikroorganizmom v vampu dovolj časa za razgradnjo surovih vlaknin in beljakovin ter doseganje stopnje prebavljivosti nad 65 %. Če je gostota krme previsoka (več kot 0,6 g/cm³), bo krma hitro šla skozi vamp in ostala manj kot 3 ure, kar bo povzročilo neprebavljena hranila in izločanje, kar bo zmanjšalo prebavljivost pod 50 %, zaradi česar bo krma neučinkovita.

Drugič, gostota krme določa vnos krme in stopnjo rasti prežvekovalcev. Ovce imajo manjšo prostornino vampa kot govedo, zato je potrebna natančnejša gostota krme. Pri proizvodnji krme za ovce na proizvodnih linijah peletov za prežvekovalce je gostota krme nadzorovana na 0,35-0,45 g/cm³, kar ima za posledico ohlapnejše pelete, ki povečajo vnos krme za 10%-15%. Če je gostota krme previsoka, se ovce počutijo site, potem ko pojedo le majhno količino, kar vodi do nezadostnega vnosa hranil in počasnejše rasti. Na primer, pri govedorejcih uporaba krme z ustrezno gostoto govedu omogoča pridobitev 1,5 kg na dan, uporaba krme z neustrezno gostoto pa le 1 kg na dan, kar podaljša rejni cikel za dva meseca in poveča stroške.

Tretjič, gostota krme zmanjša prebavne bolezni pri prežvekovalcih. Če je gostota krme prenizka (pod 0,3 g/cm³), postane krma v vampu preveč ohlapna, zlahka fermentira in proizvaja velike količine plinov, kar povzroči napihnjenost vampa, ki je v hujših primerih lahko -življenjsko nevarna. Če je gostota krme previsoka, krma postane pretrda, odrgne sluznico vampa in povzroči vnetje. Linije za proizvodnjo krmnih peletov za prežvekovalce nadzirajo gostoto s prilagajanjem razmerja surovin. Na primer, pri proizvodnji krme za krave molznice je gostota nadzorovana na 0,4–0,5 g/cm³, kar zagotavlja vsebnost surovih vlaknin, preprečuje napihnjenost zaradi prenizke gostote in omogoča kravam molznicam, da zaužijejo zadostno količino hrane za povečanje proizvodnje mleka.