Natančen nadzor mletja v peletnem stroju z vodnim ekstruderjem: finost, stabilnost pri toploti in vodi
Pustite sporočilo
Zakaj vodna krma zahteva bolj fino mletje kot perutninska krma
Nadzor mletja v peletnem stroju z vodnim ekstruderjem ni le stvar mletja na velikost sita. Krmila za kozice, želve in želve so zgrajena na principu izjemne finosti, visoke gostote hranil in stabilnosti vode. Natančnost mletja za te diete mora običajno doseči 120-150 mesh, postopek pa mora biti urejen tako, da visoko-beljakovinske surovine med mletjem ne poškodujejo toplota. Praktično to pomeni tri-stopenjsko mletje: izbira surovin in predobdelava, več-stopenjsko natančno mletje in kondicioniranje po mletju.
Razlog za finost je obstojnost vode. Grobi delci pustijo vrzel v matrici peleta, skozi to režo vstopi voda in pelet razpade v nekaj minutah, kar oba odpadka hranita in onesnažujeta vodo.
Izbira surovin in predobdelava
Vodne diete temeljijo na visoko{0}}beljakovinskih snoveh, kot so sveža ribja pasta, pasta iz kozic, puder sviloprejk v prahu in koncentrat sojinih beljakovin. Svežo ribjo pasto in pasto iz kozic je treba najprej dehidrirati, zmanjšati vlago na 20-25 %, da se pasta ne razmaže po situ mlina in ga blokira. Prašku mladičev sviloprejk je treba odstraniti lupino in ga zmleti ločeno, ker drobci lupine ostanejo grobi in zmanjšajo drobnost celotne serije. Koncentrat sojinih beljakovin je običajno dezodoriran, da se zaščiti okusnost. Vse vhodne materiale je treba pred mletjem presejati čez sito z 20 odprtinami, da odstranimo kamenčke, kovinske delce in kepe.
Več{0}}stopenjska konfiguracija brušenja
| Oder | Zaslonka zaslona | Ciljna finost | Dolžnost |
|---|---|---|---|
| Pred-zmleti | 20 mesh | Pod 1,0 mm | Odstranite grudice in preveliko velikost, stabilizirajte krmo v mlin |
| Primarno mletje | 60-80 mesh | Groba moka | Zmanjšajte prostornino in proizvodnjo toplote |
| Fino mletje | 120 mesh | Fina moka | Tvorba matriksa in vodna stabilnost |
| Zaključno brušenje | 150 mesh | Zelo fina moka | Kozice in mladice |
Dvo- ali tri-stopenjska ureditev z med-stopenjskim hlajenjem je prednostna pred enim prehodom pri 150 mesh. Pritiskanje materiala do končne finosti v enem prehodu zviša temperaturo izpusta moke in pri visoko-beljakovinskem materialu denaturira del beljakovin in zmanjša prebavljivost.
Nadzor temperature med mletjem
Temperaturo izpusta na izhodu iz mlina je treba stalno spremljati in vzdrževati tako nizko, kot to dopušča pretok, ker toplota nastaja zaradi trenja med kladivi, zaslonom in materialom. Praktični ukrepi so: zmanjšanje hitrosti konice kladiva, povečanje odprte površine sita, izogibanje prekomernemu -polnjenju mlina in pustite, da se moka ohladi v posodi pred mešanjem. Za visoko-beljakovinske mešanice, kot sta ribja pasta in pasta iz kozic, med-hladilnik med primarno in fino mletje naredi merljivo razliko v okusu in rezultatu analize.
Kondicioniranje in mešanje po-mletju
Po mletju se moka zmeša s predmešanico, olji in vezivi. Mešanje mora biti nežno in kratko, ker je fina moka nagnjena k segregaciji in statičnemu oprijemu na steno mešalnika. Veziva, ki se uporabljajo za povečanje vodne stabilnosti, običajno pšenični gluten, škrob ali specializirano vodno vezivo, je treba dozirati po teži in ne po prostornini, čas mešanja pa zabeležiti. Vlago po mešanju je treba preveriti pred ekstrudiranjem, saj fina moka hitro absorbira vodo in je lahko videti bolj suha, kot je.
Preverjanje: analiza sita in stabilnost vode
Drobnost je treba preveriti s sitom na 100 g vzorcu in ne na otip, pri čemer se ostanek na delovnem zaslonu zabeleži vsako izmeno. Stabilnost v vodi se testira tako, da se stehtani vzorec peletov 30 minut zadrži v mirni vodi in ponovno -stehta zajete trdne snovi, z nad 90 % zadrževanjem kot praktično sprejemljivo stopnjo za večino vodnih razredov. Rutinski kemični nadzor sledi standardnemu nizu: vlaga po ISO 6496, surove beljakovine po ISO 5983-2 z uporabo dušikovega faktorja 6,25, surova maščoba po ISO 6492, surovi pepel po ISO 5984 pri 550 stopinjah in surova vlaknina po ISO 6865, z vzorčenjem po GB/T 14699.1 in higienskim mejam pod GB 13078-2017.
Pogosto zastavljena vprašanja
Q:Kakšna finost mletja je potrebna za vodno ekstrudirano krmo?
A: 120-150 mesh za kozice in mlade sorte in ne grobejša od 100 mesh za splošno vodno krmo, ker grobi delci zlomijo matriko peletov in zmanjšajo stabilnost vode.
Q:Zakaj je treba svežo ribjo pasto pred mletjem dehidrirati?
O: Zmanjšanje vlage na 20-25 % prepreči, da bi se pasta razmazala in zaslepila sito mlina, kar bi sicer ustavilo mlevsko linijo v nekaj minutah.
Q:Je sprejemljivo-mletje z enim prehodom na 150 mesh?
O: Možno je, vendar ni priporočljivo; temperatura izpusta se dvigne, kar denaturira visoko-beljakovinski material, zato dve ali tri stopnje z med-stopenjskim hlajenjem zagotavljajo boljšo prebavljivost.
Q:Kako se preverja finost mletja?
O: S sito na 100 g vzorca, beleženje ostankov na delovnem situ vsako izmeno, tako da se obraba sita pokaže, preden doseže končni pelet.
Q:Kako se meri stabilnost vode?
O: S potopnim testiranjem: stehtan vzorec se 30 minut zadrži v mirni vodi in ponovno -stehta zajete trdne snovi z nad 90-odstotnim zadrževanjem kot praktično stopnjo sprejemljivosti.
Q:Kateri analitični standardi veljajo za končno krmo?
A: ISO 6496 za vlago, ISO 5983-2 za surove beljakovine, ISO 6492 za surove maščobe, ISO 5984 za surovi pepel in ISO 6865 za surove vlaknine, z vzorčenjem pod GB/T 14699.1.
